Ko Istra in Janko postaneta Istrijanko
Ko je Janko pred leti prvič stopil na njivo, ni vedel, če bodo sadike sploh obrodile. Danes uspešno ustvarja domač kečap in paradižnikove omake. Kaj mu pomeni kmetijstvo in kako poskrbi, da so paradižniki res vrhunskega okusa? Odgovore najdete v pogovoru s predanim pridelovalcem, ki stoji za znamko Istrijanko.
Janko, začnimo na začetku. Kako se spomniš prvega dne, ko si stopil na njivo in zasadil prve San Marzano paradižnike?
Prvi dan na njivi mi je ostal močno v spominu. Bila je kombinacija navdušenja, rahlega strahu, če bo sploh kaj uspelo. Ker je bil čas korona virusa, je bilo vse mirno. Le jaz, moja družina in sadike. Ko sem ročno posadil prve sadike, sem vedel, da ustvarjam nekaj zase.
Brez česa pa danes nikoli ne greš na njivo?
Brez svojega kombija, vode in svojega očeta, ki mi stoji ob strani in me podpira. Pa tudi brez kape ne (smeh).
San Marzano paradižnik je znan po bogatem okusu, v kakšni obliki je tebi najboljši?
Najboljši je, ko je popolnoma zrel. Srednje mehak, rdeč … takrat je najbolj sladek. Ko ga prerežeš, kar zadiši.
Če bi tvoj paradižnik lahko govoril – kaj bi rekel o svojem življenju na tvoji njivi?
Rekel bi, da je njemu zelo lepo, ima veliko sonca, veliko ljubezni, nikoli mu ni treba hiteti.
Kako sedaj gledaš na prejšnje službe, ki si jih opravljal? Kaj si se iz njih naučil in ti pomaga danes?
Prejšnje službe so mi dale občutek odgovornosti in sposobnost, da se ne ustrašim novih izzivov. Danes vse to prenašam na kmetijstvo, saj je dejansko podjetništvo na prostem.
Zakaj si se odločil, da postaneš kmet?
Začelo se je spontano v času korone. Nato pa je iz majhne njive nastala velika. Strast do kmetijstva je prerasla v ljubezen. Po dolgih letih v drugih panogah sem na njivi občutil mir in začel sem ustvarjati nekaj domačega in pristnega zase in svojo družino.
Kako to, da si se odločil prav za San Marzano?
Ko sem ga prvič poskusil v Italiji, me je prevzel. Bil je drugačen in bolj sladek od drugih sort. Vedel sem, da je to to. Če že nekaj delam, bom delal s tistim, kar je najboljše.
Katera je tvoja najljubša paradižnikova jed?
Meni so najboljša jed čufti v paradižnikovi omaki, no pa tudi »pašta« amatriciana (paradižnikova omaka in guanciale) je božanska.
Kaj pa rečeš tistim, ki paradižnika ne marajo?
Še nisi jedel pravega. Potem jim dam za poskusiti mojega in večina si premisli (smeh).
Kako se počutiš kot eden prvih Slovencev, ki je ustvaril domači kečap?
Ponosno in hvaležno. To, da sem med prvimi, je dodatna motivacija.
Kako je prišla ideja za ime Istrijanko?
Moja njiva je v dolini reke Dragonja, torej v slovenski Istri. Zato sem svoje ime Janko preprosto združil z imenom regije in nastal je Istrijanko. Poleg tega je tudi moj oče Janko, to je dvojni plus.
Kako je dozorela odločitev za prijavo na Štartaj Slovenija?
Prijavil sem se že pred tem s paradižnikovo mezgo, ki je bila moj prvi produkt. Vendar takrat nisem bil izbran. Tokrat sem vnovič poskusil s kečapom in bil izbran. Želel sem hitrejši vstop na slovenski trg in kupcem ponuditi nekaj zares domačega.
S čim doma najraje jeste tvoj kečap in paradižnikovo mezgo?
Z vsem (smeh). »Šalšo« uporabljamo pri testeninah, pici, omakah. Kečap pa kot dodatek k pomfriju, mesu, omakam in kruhu.
Ali se boš v prihodnosti lotil tudi kakšne druge sorte paradižnika ali ostajaš zavezan San Marzanu?
Čeprav San Marzano ostaja moj temelj, sem odprt za nove sorte. A kakovost in okus sta prioriteta.