
Na kmetiji je lepo... INTERVJU s sestrama Metličar, Petro in Janjo, ki predstavljata linijo izdelkov Poljka
Kako bi opisali življenje na kmetiji?
Petra: Pravzaprav sva odraščali na kmetiji in preživeli celotno otroštvo tam. Kot tri sestre smo preživljale čudovite popoldneve na vasi, vedno skupaj. Ko smo bile še majhne, smo vse prevzele svoje dolžnosti in zadolžitve. Vsako nedeljo je ena izmed nas prevzela odgovornost za kuhanje kosila, delo pa smo si skrbno razdelile med seboj. Počutile smo se svobodno.
Kdaj sta dobili prvi stik s podjetništvom?
Petra: Leta 1993 je mama prvič spekla domač kruh za razstavo Dobrote slovenskih kmetij in prejela odlične ocene. Takrat je na Ptuju poslovala trgovina Kmečki hram, ki je zaprosila ženske z dobo ocenjenim kruhom, da ga pričnejo peči in dostavljati v trgovino. Sprva je mama pekla kruh enkrat na teden, pozneje dvakrat in na koncu že kar trikrat tedensko. Sčasoma je ta popoldanska obrt prerasla v samostojno podjetje, ki se danes imenuje Kmečka pekarna. Danes Kmečka pekarna proizvaja široko paleto izdelkov, vključno z različnimi vrstami kruhov, pekovskim pecivom, keksi in raznolikimi testeninami.

Kdaj sta prevzeli kmetijo in podjetje?
Janja: Pred očetovo smrtjo sva bili obe zaposleni v podjetju. Jaz sem skrbela za trgovino in urejala papirje, medtem ko je druga delala v delavnici pri razvoju izdelkov kot inženirka živilstva. Nenadna smrt očeta leta 2016 je pustila veliko praznino. Oče je bil umirjen in družinski človek, introvertiran, a z velikim srcem. Občutki so bili zmešani med žalostjo in odgovornostjo, vendar sva midve vedeli, da želiva to dejavnost peljati dalje. Celotno podjetje sem jaz prevzela še pred očetovo smrtjo, po žalostnem dogodku pa je podjetje zapustila Petra ter prevzela kmetijo in delo na kmetiji.
Katere so bile prve težave s katerimi sta se spopadali?
Janja: Pred nami sta stali veliki preizkušnji. Petra se je morala spoprijeti z uporabo in obvladovanjem kmetijske mehanizacije, kar ni bilo enostavno, vendar ji je ob pomoči okolice uspelo osvojiti te veščine. Sama sem se ob prevzemu družinskega podjetja morala učiti o živilski tehnologiji in vseh vidikih, povezanih z živilsko industrijo, čeprav sem po izobrazbi ekonomistka.

Kako bi opisali svoj sestrski odnos, kako je občutil vse spremembe, izzive, ki vam je ta izkušnja prinesla?
Janja: Način našega življenja se ni veliko spremenil, saj sva odraščali v okolju, kjer smo vedno delali skupaj. Seveda pa je bilo obdobje, ko sva se razvijali vsaka v svojo smer, a projekt Štartaj naju je ponovno združil. Vsaka od naju je prinesla svoje znanje in veščine (kmetija za Petro in podjetje zame), kar je privedlo do tega, da sva svojim družinam in dolgoletnemu delu dali novo vrednost. Podobno kot se je iz kruha razvila pekarna, se je iz črne soje razvila nova linija izdelkov. S tem projektom izkazujeva poklon dolgoletnemu delu.
Kdo vam pomaga na kmetiji in v pekarni?
Petra: Mama je izjemna podpora na kmetiji in v pekarni. Kljub svojim 66 letom je zelo odprta za nove projekte in ima pravi podjetniški duh. Rada se ozira k tradiciji, a hkrati vedno pozdravi nove zamisli in nove izzive. Je izjemno komunikativna ter spodbudna. Njen duh in podpora sta neprecenljiva.

Kaj sta se naučili iz te izkušnje?
Petra: Skozi vse, kar sva doživeli, sva spoznali, da ima vsak izziv svoj nauk. Najpomembnejša lekcija pa je bila zaupanje vase. Učenje, kako sami reševati probleme, je prineslo največje zadovoljstvo.
Če se dotaknemo vašega izdelka na polici; od prve ideje do današnjega končnega izdelka, kako gledata na svojo pot?
Janja: Pot od prvotne ideje do končnega izdelka je trajala več kot leto in pol. Naša glavna vizija je bila, da v svojih izdelkih uporabimo le surovine, ki jih lahko pridelamo na naši lastni zemlji. Delo ni potekalo brez zapletov, saj smo na poti doseganja cilja preizkusili več različnih pristopov, nekatere stvari so končale celo v smeteh. Morali smo prevoziti pol Slovenije, da smo pridobili vse sestavine, in tudi ko smo mislili, da smo blizu cilja, se je pojavila nova ovira. Kljub vsem težavam smo se na tej dolgi poti naučili veliko pomembnih lekcij, saj pravijo, da se vse dogaja z razlogom, in ta izkušnja nas je obogatila.

Na kaj sta najbolj ponosni pri svojemu izdelku?
Petra: Za naju ima linija izdelkov poseben pomen, saj si želiva, da ljudje bolje spoznajo črno sojo in njene izjemne lastnosti. Za naju je še ena velika zmaga na naši poslovni poti, kar v naju vzbudi občutek ponosa in zadovoljstva. Mama je velika podpora, njena navdušenost naju dodatno motivira za ustvarjanje še boljših izdelkov v prihodnosti. Vem, da bi tudi naš ata bil izjemno ponosen na najino delo in dosežke.
Kaj bi rada sporočila s svojim izdelkom?
Janja: Ves čas se je potrebno osredotočati na idejo, verjeti vanjo in ostati vztrajen, ne glede na ovire. In v tem primeru smo me dokaz, da lahko izdelek postane domač, lokalno pridelan ter obenem aktualen in konkurenčen na trgu. Naša zgodba to odraža.

Zaključita stavek: Na kmetiji je lepo, …
… ker življenje na kmetiji ima svoj čar, saj nam nudi neposreden stik z naravo, zemljo in okoljem, kar neizmerno bogati našo dušo. Vsak dan se prebudimo ob vonju sveže narave, kar pomirja naše telo in duha ter nas ohranja povezane s samim seboj. S tem naša življenja dobivajo poseben smisel.

Podpri svojega najljubšega pridelovalca, glasuj za HIT PRODUKT in sodeluj v nagradni igri!