Vpliv klimatskih sprememb na kmetijstvo
Izrazite klimatske spremembe prinašajo vrsto nepričakovanih dogodkov, kot so bolj pogoste suše, obilne padavine, neurja, vročinski valovi in pozebe. Ti ekstremni vremenski pojavi zmanjšujejo zanesljivost letnih ciklov, ki so bistveni za načrtovanje kmetijskih dejavnosti. Na primer, suše, ki so posledica manjših padavin, vodijo do zmanjšane količine vode za namakanje poljščin, kar zmanjšuje pridelek. Nasprotno pa obilne padavine lahko uničijo pridelke zaradi prekomerne vlage ali poplav.
Podobna usoda je lansko poletje doletela znamko Batasta iz 6. Sezone Štartaj Slovenija, ki je zaradi grozovitih poplav ostala skoraj popolnoma brez pridelka. Naravna katastrofa je močno zaustavila njihovo proizvodnjo testenin iz sladkega krompirja in povzročila težave z dobavo v trgovine.
Težave, s katerimi se soočajo pridelovalci
Čeprav so bili kmetje od nekdaj odvisni od vremena, so bile pretekle vremenske razmere pogosto bolj predvidljive. Danes pa ekstremne spremembe in nenadni vremenski pojavi pomenijo, da so lahko letine izjemno slabe ali prekomerno obilne. To vodi do nestabilnosti, ki otežuje dolgoročno načrtovanje pridelave in zmanjšuje možnosti za dobičkonosnost.
Posledično morajo kmetovalci več sredstev nameniti v tehnologije in prilagoditve, ki jim pomagajo ublažiti vplive klimatskih sprememb. To vključuje naložbe v bolj odporne sorte rastlin, napredne sisteme za namakanje in uporabo novih tehnik za zaščito pridelkov. Vse to pa pomeni višje stroške za kmetovalce, kar lahko dodatno pritiska na njihovo finančno vzdržnost. Nestabilnost v vremenskih pogojih vpliva tudi na količino in kakovost pridelkov, kar ima neposreden vpliv na oskrbo s hrano in njene cene na trgu.
V nekaterih primerih so kmetovalci prisiljeni zmanjšati ali preusmeriti proizvodnjo, da bi zmanjšali tveganje. Na primer, nekateri pridelovalci se odločajo za gojenje bolj odpornih rastlin ali preusmeritev v druge kmetijske dejavnosti, Poloni Šterk pa se je, zaradi vremenskih omejitev, porodila podjetniška ideja.
Polonin bio fermentiran mleti česen je nastal, ko je pridelku zaradi slabih vremenskih razmer grozil propad. Rešila ga je stara receptura, ki je Poloni ponudila okusno rešitev in omogočila nov poslovni zagon. Poleg bogatega okusa fermentacija namreč izdelku podaljša rok uporabnosti, kar omogoča večjo stabilnost in lažjo dobavljivost izdelka.
Odvisnost od vremena in prihodnost kmetijstva
V prihodnosti bo kmetijstvo, zaradi vremenskih sprememb, trpelo še večji pritisk, kmetovalci pa bodo morali postati še bolj prilagodljivi in inovativni. Prilagajanje na nove razmere bo zahtevalo več vlaganja v raziskave in razvoj, zlasti na področju trajnostne pridelave in razvoja odpornih kultur. Tisti, ki bodo uspešno prilagodili svoje metode in povečali odpornost svojih kmetij, bodo imeli priložnost ostati konkurenčni na trgu in se bolje soočiti s prihodnjimi podnebnimi izzivi.
K ohranjanju slovenskega kmetijstva lahko pripomorete tudi vi! Z nakupom izdelkov 9. sezone Štartaj Slovenija prispevate k ohranjanju našega podeželja in podpirate slovenske pridelovalce, da lažje kljubujejo nepredvidljivim izzivom našega časa. Poiščite kakovostne lokalne izdelke na polici Štartaj Slovenija v vseh trgovinah INTERSPAR.
