Presežek pridelka: priložnost ali izziv?
So presežki v sodobnem kmetijstvu neizogibni?
Presežki v kmetijstvu nastanejo zaradi več dejavnikov. Najpogostejši vzrok je prekomerna pridelava, ko zaradi ugodnih pogojev ali optimističnih napovedi povpraševanja pride do prekomerne proizvodnje določenih kultur. Poleg tega se kmetje srečujejo z vremenskimi spremembami, ki prispevajo k nepredvidljivim količinam pridelka. Pri tem imajo majhne kmetije še dodatne izzive, saj nimajo enakih dostopov do skladiščnih zmogljivosti ali trgovskih poti kot večji pridelovalci, hkrati pa nanje pritiska konkurenca in zahteve po nizkih cenah, kar pogosto prinaša težave z neprodanimi pridelki.
V Sloveniji so med ključnimi dejavniki za višek pridelka nepredvidljivost povpraševanja, preobilna letina pri specifičnih pridelkih in sezonska nihanja. Največkrat pri nas višek ustvarjamo pri pridelkih, kot so jabolka, krompir in pšenica.
Izziv in priložnost v enem
Kljub izzivom pa presežki lahko predstavljajo tudi priložnost za inovativne podjetniške ideje. Uporaba viškov za nove izdelke omogoča zmanjšanje količine zavržene hrane in hkrati spodbuja krožno gospodarstvo. Predelava v izdelke z dodano vrednostjo je okoljsko odgovorna rešitev, saj zmanjšuje potrebo po novih surovinah. Namesto, da bi neporabljeni pridelki postali odpadek, se tako učinkovito vključijo v tržno verigo. V preteklih sezonah projekta Štartaj Slovenija smo že spoznali številne podjetnike, ki iz na videz neuporabnih sestavin ustvarjajo inovativne izdelke kot so:
- Pilingi za telo Bossy cafe z kavnimi luščinami, ki bi jih kot stranski produkt praženja kavnih zrnc sicer zavrgli,
- HIT PRODUKT 2023 slani prigrizki Spoof, narejeni iz svinjske kože, ki je bila do zdaj v pridelavi hrane vedno zavržena,
- HIT PRODUKT 2021 testenine Batasta, narejene iz krompirja, ki je zaradi svoje velikosti ali oblike neprimeren za prodajo.
Trajnostna obdelava presežkov podpira tudi lokalno ekonomijo in zmanjšuje odvisnost od uvoženih izdelkov, kar krepi samozadostnost in stabilnost domačih kmetij. Poleg tega se s predelavo presežkov zmanjšujejo stroški, povezani z odpadki, kar kmetom prinaša dodatne dohodkovne priložnosti in hkrati zagotavlja potrošnikom kakovostne, lokalno pridelane izdelke, kar prispeva k bolj trajnostnemu in odgovornemu lokalnemu kmetijstvu. Tega se še kako zavedata Mojca Makovec Haložan in Mitja Milič, ki sta ustvarila znamko HUDO DOBRO, pod katero posamezniki s statusom invalida iz lokalnega sadja in iz presežkov sadja izdeluje okusne sadne trakce. Glavna sestavina trakcev HUDO DOBRO so namreč viški jabolk, pridelanih v lokalnih sadovnjakih. Za bolj pestro ponudbo, pa je jabolkom dodano še jagodičevje ali banane, ki bi bile prav tako zavržene.
Ustvarjajmo boljši jutri
Problematika presežkov pridelka zahteva celovit pristop in inovativne rešitve. Sodobne podjetniške strategije omogočajo, da kmetijski presežki postanejo priložnost za ustvarjanje dodatnega dohodka ter zmanjšanje vpliva na okolje. Kmetijstvo je tako lahko vir številnih podjetniških priložnosti, ki spodbujajo trajnostno gospodarstvo in omogočajo nov način povezovanja pridelovalcev s potrošniki.
